DEMENCA - kako upočasniti razvoj

KAJ JE DEMENCA?

Demenca je bolezenski sindrom, pri katerem gre za upad višjih možganskih funkcij - kognitivnih funkcij (zaznavanje, prepoznavanje, mišljenje, predstavljanje, spominjanje in presojanje), psihološke in vedenjske spremembe ter spremembe na področju osebnosti. Demenc je več vrst, najpogostejša je Alzheimerjeva demenca. Le redke demence imajo odpravljive vzroke.

POSTAVITEV DIAGNOZE

Znaki demence so pozabljivost, težave pri načrtovanju in reševanju težav, težave pri opravljanju sestavljenih nalog, zmedenost v času in prostoru, težave v prepoznavanju vidnih vsebin, težave pri govoru in pisanju, zalaganje in iskanje predmetov, slabše presojanje, socialni umik in spremembe v razpoloženju in osebnosti.

Diagnozo lahko s presejalnimi testi (Test risanja ure, Kratek preizkus spoznavnih sposobnosti, ...) postavi že družinski zdravnik. Po smernicah opravi dodatne laboratorijske preiskave za izključitev odpravljivih vzrokov kognitivnega upada, po potrebi se odloči še za slikovne preiskave ali bolnika napoti naprej za dodatno diagnostiko in zdravljenje k specialistu nevrologu ali psihiatru.

ZDRAVLJENJE

Demenco zdravimo z zdravili, ki upočasnjujejo napredovanje bolezni (za blago in zmerno obliko so na voljo zaviralci acetilholinesteraze; donepezil, rivastigmin in galantamin, v fazah zmerne in globoke demence pa je na voljo memantin) ter z zdravili za lajšanje simptomov, ki so za bolnika in svojce moteči ali celo nevarni, kot so antidepresivi, antipsihotiki, anksiolitiki in stabilizatorji razpoloženja. Le ti pridejo v poštev predvsem takrat, ko bolezen že tako napreduje, da zdravljenje s kognitivnimi modulatorji ni več učinkovito.

PREVENTIVA

Najpogostejša med boleznimi z demenco je Alzheimerjeva demenca. Pojavlja se v večji meri pri starejših (le 4% zbolijo pred 65. letom), pogostejša je pri ženskah, pogostost pa narašča s starostjo. Značilnost te bolezni je motnja v presnovi beljakovin, ki povzroča kopičenje le-teh (amiloidne lehe in nevrofibrilarne pentlje) v možganih, kar vodi v propadanje nevronov.

Pomembnejši dejavniki tveganja za razvoj Alzheimerjeve bolezni so višja starost, genetski dejavniki, nizka izobrazba in ženski spol. Poleg tega vplivajo na povišanje tveganja za razvoj bolezni še telesna nedejavnost, debelost, kajenje, depresija, sladkorna bolezen, hiperholesterolemija, arterijska hipertenzija, srčno-žilne bolezni, možganske poškodbe, kronična vnetja, zloraba alkohola, epilepsija in nekatera zdravila, kot so pomirjevala.

Le pri 1/10 bolnikov gre za genetsko motnjo. Praviloma jo najdemo pri bolnikih z zgodnjo obliko Alzheimerjeve demence, ki se razvije v srednjem življenjskem obdobju.

Z načinom življenja v srednjem življenjskem obdobju lahko zamaknemo in vplivamo na potek bolezni, ne moremo pa je preprečiti.

Pomembni so opustitev kajenja, redna telesna aktivnost, prostočasne aktivnosti, ki prinašajo smisel in veselje v življenje, druženje, kvalitetno spanje in možganski trening; redno branje knjig, sledenje novicam, igranje družabnih iger, učenje in obnavljanje po spominu,...

Raziskave so dokazale, da mediteranska dieta v kombinaciji z dieto za uravnavanje visokega krvnega tlaka delujeta blagodejno in lahko zamakneta začetek demence za več let ter omilita njen potek. Pomembno je zmanjšati količino zaužite soli, uživati obilo svežega sadja (predvsem rdečega in vijoličnega, saj vsebuje veliko antioksidantov) ter zelenjave (predvsem zelene), pustega mesa (najbolje perutnino in ribe) ter oreščkov. Svetuje se priprava hrane na oljčnem olju ter izogibanje cvrtju. Pomembno je uživati čim manj sladkorja, bele moke in predelane hrane.

Uživanje alkoholnih pijač je dovoljeno po principu manj tveganega pitja. Najbolj priporočljivo je, zaradi visokih vrednosti resveratrola, ki zmanjšuje propadanje živčnih celic, izboljšuje krvni pretok in zmanjšuje tvorbo LDL holesterola, kakovostno rdeče vino.

VIRI

Muršec M. Alzheimerjeva demenca, odgovoi na pogosta vprašanja v klinični praksi

Klemenc-Ketiš Z., Tušek-Bunc K. Navodila za bolnike, 1. knjiga, Simptomi

Klemenc-Ketiš Z., Tušek-Bunc K. Navodila za bolnike, 2. knjiga, Bolezni in poškodbe