POMANJKANJE APETITA

Vzrokov je lahko mnogo, od zdravstvenih, do socialnih, ekonomskih. Zdravstveni razlog je lahko hujša telesna bolezen ali pa depresija. Najprej je dobro s pogovorom razjasniti, kje je problem. Rešitve iščemo, ko prepoznamo vzrok. Mnogo starostnikov živi samih in dokazano je, da oseba, ki se prehranjuje v družbi poje več kot pa tista, ki je sama. Finančni dohodki mnogih starostnikov so slabi in zelo možno je, da si ne morejo privoščiti hrane, ki jo imajo radi.

​

NORMALNE STAROSTNE SPREMEMBE

Nekoliko manjša potreba po hrani je za starost normalna. Večinoma gre za prilagoditev manjši aktivnosti, manjšim osnovnim energetskim potrebam in manjšo telesno maso. S starostjo lahko opešata tudi vonj in okus. V tem primeru je možnost uporabe več začimb, zelišč, hrano bolj izrazitega vonja ali okusa. Praznjenje želodca je bolj počasno, kar podaljša sitost in zmanjša občutek lakote.

 

PREBAVNE TEŽAVE PO JEDI

Zelo pogost vzrok napihnjenosti, krčev v trebuhu in drisk po jedi je oslabljenost delovanja trebušne slinavke, ki izloča prebavne encime. Strokoven izraz je eksokrina insuficienca trebušne slinavke. Bolj pogosta je pri ljudeh z boleznimi prebavil, sladkorno boleznijo, celiakijo.

 

»Jaz pa mleka ne prenešam« ali LAKTOZNA INTOLERANCA

S leti vedno več ljudi slabo prenaša mleko. Boli jih trebuh, imajo krče, napihnjenost, lahko tudi drisko. Razlog je v pomanjkanju encima laktaze, ki pomaga prebavljati mlečni sladkor laktozo. Dobro je vedeti, da če se težave pojavijo po izdelkih iz svežega mleka, smetane, je možen dodatek encima laktaze v obliki kapsul, kar se lahko kupi v lekarni. Mnogo manj laktoze je v jogurtih, skuti, sirih, ki so ponavadi zato manj problematični. Na srečo pa obstajajo tudi izdelki brez laktoze dostopni v vsaki prehranski trgovini. Po njih teh težav ne bi smelo biti. Oboje (kapsule laktaze in pa izdelki brez laktoze) je precej znano, a kljub temu mnogi starostniki tega ne poznajo. Mlečni izdelki so izredno pomemben vir kalcija, skuta in mladi sir pa pomemben in lahko dostopen vir beljakovin, zato se jim ne želimo odpovedati.

 

TEŽAVE Z GRIZENJEM

Veliko starejših ima težav z zobovjem. S tem je oteženo grizenje in posledično lahko manj pojedo, kar doprinese k podhranjenosti. V kolikor se zobovje ne da sanirati ali nadomestiti, se je dobro potruditi, da je hrana pripravljena tako, da je drobno narezana ali zmleta, prednost imajo jedi na žlico, mehkejša hrana.. Tudi če ima hrana bolj mehko konsistenco, se je pomembno potruditi za raznolike okuse.

 

TEŽAVE S POŽIRANJEM

So prisotne pri 7-10% starostnikov. Najpogostejše so pri boleznih živčevja – po možganski kapi, Parkinsonovi bolezni, napredovali demenci. Lahko pa je vzrok tudi v sami prebavni cevi – požiralniku. Ob teh težavah je vedno potrebna ocena stanja in možnih vzrokov s strani zdravnika. Pomembno pa je preveriti tudi stanje ustne votline, kjer je lahko prisotno vnetje (zelo pogosto glivično), ki je lahko neprepoznano sploh pri osebah, kjer je komunikacija pomanjkljiva in tega ne povedo.

 

DRUŽUBA PRI JEDI

Tretjina 65-letnikov in polovica 85 letnikov živi samih in ob jedi nimajo družbe. Dokazano je, da tisti, ki so sami, pojedo manj. Zato je družba pri obrokih pomembna za mnoge.

 

(GROZEČA) PODHRANJENOST

Kadar je problem podhranjenost ali pa nevarnost le-te, je pomembno, da se potrudimo za redne obroke, tudi vmesne malice, ki naj bodo kalorične. Hrano lahko obogatimo tako kalorično (olja, maslo, smetana) kot proteinsko. Kadar to ni dovolj, so na voljo napitki, ki so kalorično bogati in po sestavi kvalitetni. V določenih primerih je možen tudi predpis na recept.

Pri demenci posamezniki pogosto pozabijo jesti. Pri depresiji lahko nimajo volje in zato tudi ne jedo. Depresija je veliko pogostejša pri starostnikih kot pri mlajših in je pogosto spregledana.

Ob akutni bolezni/poškodbi je pomemben poseben trud za kalorično in proteinsko bogato hrano, da telo podpremo pri okrevanju. To se je izkazalo zelo pomembno tudi po poškodbah, sploh npr. po zlomu kolka, ko se priporoča dodajati celo prehranske napitke za hitrejše okrevanje. Prehranska podpora pomaga tudi pri celjenju razjed pri preležaninah.

 

HRANJENJE PO CEVKI ALI PREKO ŽELODČNE ODPRTINE

Pri starostnikih, ki 3 dni ne morejo nič jesti ali pa teden dni pojedo manj kot polovico dnevnih hranil in imajo solidno prognozo, je smiselno hranjenje preko cevke (skozi nos v želodec) za čas, da okrevajo. Kadar je vzrok motnja požiranja (npr po možganski kapi) se v želodec skozi koži naredi odprtino, skozi katero poteka hranjenje. To je smiselno, kadar je ostalo stanje dobro in je to največji problem. Pri splošnem pešanju in ugašanju (rak v končni fazi, demenca v končni fazi, zadnje stopnje srčne ali pljučne odpovedi, ipd) pa hranjenje preko cevke ne podaljša življenja in ne izboljša kvalitete življenja, temveč posameznika le bremeni. Ocena je potrebna s strani zdravnika po dogovoru z osebo (če je zmožna) in družino/skrbniki.

 

POMANJKANJA MIKROHRANIL

B12 – kar 10-20 % starostnikov ima pomanjkanje B12. Vrednosti želimo proti zgornji meji normale, saj normalne spodnje vrednosti pogosto pomenijo že pomanjkanje. Razlog je v pomanjkljivi absorbciji prebavil iz več razlogov. Možno je nadomeščanje s tabletkami ali preko intramuskularnih injekcij.  B12 vpliva na živčevje in krvno stanje.

Vitamin D je v pomanjkanju skoraj pri celotnem prebivalstvu v našem območju, saj velik del leta nismo izpostavljeni dovolj sonca. Vrednosti želimo preko 75 nmol/L, zato je redno dodajanje nujno.

Železo je pogosto tudi v pomanjkanju (in posledična slabokrvnost), možen vzrok je oslabljeno vsrkavanje ali pa izguba preko prebavil (krvavitve iz črevesa, želodca). Pri tem pomanjkanju je pomembna ocena zdravnika, kaj je vzrok za pomanjkanje in ali so potrebne kake preiskave v tej smeri.

 

DEBELOST

Prekomerno prehranjenim starostnikom zelo redko (če sploh) svetujemo hujšanje z zmanjšanjem prehrane, saj gre izguba teže pogosto na račun izgube mišic bolj kot maščobe, kar pa je pot v krhkost. Naša želja je ohranjanje mišic, zato spodbujamo gibanje. Seveda pa se nasvet prilagodi posamezniku in njegovemu stanju. Vedno pa mora biti v ospredju cilj ohranjanja mišic, odlične so vaje za moč, prilagojene zmožnostim posameznika.

​

REVŠČINA STAROSTNIKOV

Finančni viri mnogih starostnikov so slabi in si ne morejo privoščiti dovolj kvalitetne hrane. Pomembno je, da so taki starostniki prepoznani in se potrudimo, da se jim uredi redna in uravnotežena prehrana.

​

SARKOPENIJA: stanje, ki opisuje izgubo mišične mase in moči ter posledični upad funkcionalnih sposobnosti. Povezana je z zmanjšano zmogljivostjo, motnjo stabilnosti in padci, izgubo samostojnosti. Vzroki so neuporaba mišic, kronične bolezni, prehranska pomanjkanja (proteini, vitamin D), starostne hormonske spremembe, inzulinska rezistenca mišičnega tkiva, .. Prisotna je pri polovici starostnikov nad 80 let. Količina maščobnega tkiva lahko zavede, saj se pod njo lahko skrivajo shirane in slabotne mišice. Tudi prekomerno prehranjeni so torej lahko (in pogosto tudi so!) sarkopenični.

​

KAHEKSIJA: gre za zahtevno stanje, kjer gre za izgubo mišične mase zaradi predhodnega bolezenskega stanja. Pogosta je pri napredovali rakavi bolezni, končni ledvični odpovedi, hudi stopnji KOPB, hudi stopnji srčnega popuščanja.. Glavni vzrok je v vnetnih snoveh, ki pri teh boleznih nastajajo.

​

Mnoga stanja vezana na težave v prehranjevanju se lahko prepreči, popravi ali zaustavi/upočasni napredovanje. A to zahteva angažiranost in ciljno reševanje težav, ki pa morajo biti najprej prepoznane. Zato je zelo pomembna natančna obravnava in načrtovanje ter spremljanje ukrepov. Vendar pa se trud zelo poplača s samostojnostjo in aktivnostjo v pozno starost.

​

Vir:

ESPEN Geriatrične smernice 2018