Vsem poznano je dejstvo, da sta temelj zdravega življenjskega sloga zdrava prehrana in redna telesna aktivnost. Že zgodaj v življenju je dobro, da spoznamo principe zdravega življenjskega sloga, saj nam ta omogoča ohranjanje zdravja - preprečuje pojav kroničnih nenalezljivih bolezni, kot so rakave bolezni, arterijska hipertenzija, sladkorna bolezen, kronična ledvična bolezen in zaplete teh kroničnih bolezni (npr. srčni infarkt, možganska kap itd.) ter druge.

 

S staranjem pomen upoštevanja načel zdravega življenjskega sloga ne postaja nič manjši, le načela se nekoliko prilagodijo in namen dobi še druge razsežnosti. Z zdravim prehranjevanjem in redno telesno aktivnostjo po svojih zmožnostih namreč ohranjamo vitalnost, samostojnost ter preprečujemo razvoj krhkosti in njene posledice.

​

V tem prispevku ne bo govora o prehrani, prilagojeni posameznim bolezenskim stanjem, ampak se bomo dotaknili načel zdrave prehrane v starajoči populaciji na splošno.

​

Pri starostnikih iz različnih razlogov prihaja do zmanjšanega vnosa hrane in tekočine, tako so pogosteje podvrženi podhranjenosti in dehidraciji. To ima pomemben negativen vpliv na njihovo zdravje. Poveča se tveganje za okužbe, nastanek preležanin, podaljša se bolnišnično zdravljenje in okrevanje po akutni bolezni, poveča se smrtnost.

 

Na drugi strani pa je tudi delež starostnikov, ki je predebel in je pomembna previdna redukcija telesne teže za ohranjanje zdravja. S starostjo namreč pričnemo izgubljati mišično maso ter pridobivati na maščevju. Naj nas prekomerna telesna teža ne zavede, saj se pod maščevjem lahko skrivajo upadle in šibke mišice.

​

Glede na smernice Evropskega združenja za klinično prehrano, je priporočljiv povprečni dnevni vnos kalorij 30 kcal na kilogram telesne teže dnevno. Vrednost naj bo individualno prilagojena glede na prehranski status, telesno aktivnost ter pridružene bolezni. Velik pomen pripisujejo zadostnemu vnosu beljakovin v prehrani, saj na ta način starostniki počasneje izgubljajo mišično maso in jo ob ustrezni telesni aktivnosti hitreje pridobivajo. Ob zadostnem vnosu beljakovin pri predebelih osebah, je tudi hujšanje učinkovitejše. Pride namreč do počasnejšega izgubljanja puste mišične mase in hitrejšega izgubljanja maščob. Povečana mišična moč, zlasti spodnjih okončin, ima pomembno vlogo pri preprečevanju padcev in posledično zlomov. Evropsko združenje za klinično prehrano priporoča vnos najmanj 1 – 1,2 g beljakovin na kilogram telesne teže dnevno, kar je več, kot v mlajši populaciji, saj so raziskave dokazale, da starostniki potrebujejo višji vnos beljakovin za ohranjanje puste mišične mase, funkcionalnosti in splošnega zdravja. V primeru pridruženih kroničnih bolezni ali ob akutni bolezni, se priporoča še višje vrednosti od 1,2 – 1,5 g beljakovin na kilogram telesne teže dnevno, celo do 2 g na kilogram telesne teže dnevno v primeru hude akutne bolezni, poškodbe ali podhranjenosti. V kolikor ni zadržkov, priporočamo vnos beljakovin z mlekom in mlečnimi izdelki, pustim mesom in ribami, jajci ter stročnicami.

​

Priporočamo, da so beljakovine del vsakega obroka. Izredno pomembna pri izgradnji mišic ali vsaj pri preprečevanju upada je redna telesna aktivnost. Tako aerobna, kot vaje za mišično moč. Takoj po telovadbi je priporočen vnos 20-25g beljakovin.

​

VIR:

Volkert D, Beck AM, Cederholm T, Cruz-Jentoft A, Goisser S, Hooper L, Kiesswetter E, Maggio M, Raynaud-Simon A, Sieber CC, Sobotka L, van Asselt D, Wirth R, Bischoff SC. ESPEN guideline on clinical nutrition and hydration in geriatrics. Clin Nutr. 2019 Feb;38(1):10-47. doi: 10.1016/j.clnu.2018.05.024. Epub 2018 Jun 18. PMID: 30005900.

2. znanstvena konferenca z mednarodno udeležbo. Obvladovanje krhkosti danes za jutri 2018. Zbornik povzetkov in recenziranih prispevkov. Urednik: Branko Gabrovec – Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2018