Paliativna oskrba je po definiciji multidisciplinaren pristop, s katerim izboljšamo kakovost življenja bolniku s kronično neozdravljivo boleznijo in nudimo podporo svojcem, tako v času bolezni, kot tudi ob smrti bolnika in v času žalovanja. Namenjena je vsem bolnikom s kroničnimi neozdravljivimi boleznimi, kot so rak v neozdravljivi fazi, kronične neozdravljive bolezni srca in ožilja, pljuč ter ledvic (npr. napredovalo srčno popuščanje, KOPB, kronična ledvična bolezen na dializnem zdravljenju), nevrološka obolenja (npr. ALS, napredovala demenca, multipla skleroza itd.) in geriatrični sindromi pri starostnikih.

​

Številni bolniki zadnje faze svoje bolezni ter smrt dočakajo v bolnišnicah ali domovih za ostarele, saj skrb za takega bolnika na domu predstavlja velik napor in organizacijski izziv za celotno družino. V zadnjem času pa se med nas spet počasi vrača zavest, da je za bližnjega vseeno najbolje poskrbljeno doma. Bolniki si tega v veliki meri tudi najbolj želijo – da bi zadnje dni življenja preživeli v domačem okolju, obkroženi z ljudmi, ki jih imajo radi.

​

V skrbi za takega bolnika so svojci vsakodnevno postavljeni pred situacije, ki vzbujajo skrb ali strah ter negotovost in vprašanja, na katera včasih ni mogoče dobiti hitrega odgovora. Le dobro podučen in opolnomočen svojec, lahko kakovostno poskrbi za svojega bližnjega. Družinski člani imajo pomembno vlogo v izvajanju ustne nege, skrbi za hidracijo in hranjenje, zmanjševanju nastanka preležanin ter lajšanju tesnobe in bolečine.

​

V prispevku se bom dotaknila le nekaj najpogostejših situacij in predstavila kako z nefarmakološkimi ukrepi lahko pomagamo doma.

​

• USTNA NEGA: Vzdrževanje zdrave ustne sluznice pomembno vpliva na dobro počutje bolnika in tudi zmanjšuje možnost za pojav težav pri vnosu tekočin in hrane. Skrb za ustno higieno naj bo v dnevno rutino vključena 2x na dan, po potrebi lahko tudi večkrat. Bolniki z napredovalo boleznijo, sploh v zadnjih fazah življenja, imajo pogosto suha usta. Vzrok za to je lahko zmanjšano delovanje žlez slinavk (npr. po obsevanju ali operaciji), splošna dehidracija, vnetje ali okužbe v ustni sluznici, zmanjšano delovanje ščitnice ter stranski učinek zdravil (opioidi, diuretiki, antimuskarinska zdravila itd.). V ustih zaradi oslabljenega imunskega sistema lahko nastanejo razjede ali pride do hujšega vnetja dlesni (stomatitis) po obsevanju ali kemoterapiji. Pomembno je, da skrbimo za reden vnos nesladkanih tekočin (po požirkih ali v večjih količinah – glede na splošno stanje bolnika), lahko lizanje ledenih kock, redno vlaženje ustnic in ustne sluznice s čistilnimi blazinicami, ki jih lahko kupimo v lekarni, nežno čiščenje jezika z gazo in nego ustnic s kremo, vazelinom ali drugimi vlažilnimi sredstvi. Pomembno je ščetkanje 2x na dan. V kolikor se ob tem pojavljajo bolečine, lahko izberemo čim mehkejše otroške ščetke, ki so manjše in ne povzročajo takih bolečin. Ob zadahu iz ust lahko poskusimo z uporabo antiseptičnih ustnih vodic, če niso preveč dražeče. Zobno protezo je treba odstraniti in jo dobro očistiti, preko noči jo je potrebno namočiti v za to ustrezne tekočine. Pozorni moramo biti na to ali je proteza postala preohlapna in povzroča draženje ter na stanje zobovja, ki je lahko ostro in povzroča rane v ustih. Ob bolečinah v ustih je potrebno narediti temeljitejši pregled – za izključitev glivičnega vnetja jezika, odkrivanje razjed. Pri bolečinah si lahko pomagamo z lokalnimi analgetiki – paracetamol v gelu ali drugimi anestetičnimi oralnimi pripravki, včasih je potrebno tudi sistemsko zdravljenje bolečine. Izločanje sline spodbudijo žvečilni gumiji ali kisli bonboni brez sladkorja, včasih pa je potrebna uporaba umetne sline.

​

• IZGUBA APETITA: Izguba apetita je pogost simptom pri napredovali kronični bolezni, zlasti pri napredovalih oblikah raka. Ima pomemben vpliv na kakovost življenja bolnika ter je vir strahu in tesnobe tako za bolnika, kot za svojce, saj vodi v izgubo telesne teže in mišične mase. Vzrokov za izgubo apetita je veliko, nekateri izmed njih so odpravljivi. Vzroki za zmanjšanje apetita so lahko huda bolečina, slabost in bruhanje, zaprtje, občutek težkega dihanja, utrujenost, depresija, strah, želodčne težave in zgaga, velik ascites (tekočina v trebušni votlini) in drugi (npr.suha usta, glivično vnetje ustne votline, neustrezna zobna proteza, spremenjen okus ali vonj - hrana smrdi,  upočasnjeno praznjenje želodca). V kolikor vzroki niso odpravljivi, lahko bolnikom predpišemo zdravila za izboljšanje apetita, vendar je potrebno njihovo uporabo skrbno pretehtati, saj imajo tudi stranske učinke. Kako si pomagamo sami? Poskušajmo z uživanjem zajtrka, saj je običajno apetit zjutraj najboljši. Uživajmo več majhnih obrokov preko dneva, v dobri družbi in prijetnem, mirnem okolju. Včasih lahko kozarec vina pomaga prebaviti hrano. Tekočine uživajmo med posameznimi obroki in ne ob obroku, saj tekočina pospeši občutek sitosti. V kolikor nam hrana smrdi, je bolje uživati ohlajeno hrano. V primeru kovinskega okusa v ustih, svetujemo hranjenje s plastičnim priborom in pripravo hrane v keramičnih posodah. Hrano lahko obogatimo z maslom, smetano ali oreščki, ki so dodaten vir kalorij. V primeru težav s požiranjem hrane, se poslužujemo pasiranja hrane ali uživanja polnomastnih mlečnih izdelkov, kot so jogurt, skuta, kefir, puding in sladoled. Na voljo imamo tudi prehranska dopolnila, ki jih lahko zdravnik predpiše na recept.

​

• PREPREČEVANJE NASTANKA PRELEŽANIN: Preležanina ali razjeda zaradi pritiska se pogosto pojavlja pri starostnikih in bolnikih v napredovalih fazah bolezni, zlasti kadar so slabo pokretni. Nastane praviloma na mestih dlje časa trajajočega velikega pritiska (kostne prominence - peta, trtica, kolk). Na teh mestih pride do poškodbe kože in podkožja, lahko nastanejo odprte rane. Poškodba kože se lahko zgodi tudi zaradi sile trenja ali strižnih sil, ki nastanejo ob nepravilnem sedenju v postelji ali na invalidskem vozičku. Bolj izpostavljeni so zelo suhi ali zelo debeli bolniki. Okvara včasih lahko začne nastajati že zelo hitro, tudi v dveh urah. Pomembno je, da pazimo na redno in nežno umivanje kože s toplo vodo, trudimo se, da ostaja čim bolj suha (v primeru nošenja plenic) in, da je redno negovana z mazili. Dobra prehranjenost in hidracija zmanjšujeta možnost nastajanja preležanin. Nepokretnost jo povečuje. Bolnike, ki so nepokretni, je potrebno redno obračati in skrbeti za ustrezen položaj telesa, primerna oblačila in posteljnino. Zelo pomembno je redno pregledovanje kože in ukrepanje ob prvih znakih za preležanino, ki je v začetku samo rdečina kože.

​

• LAJŠANJE TEŽKE SAPE: Težka sapa je pogost simptom pri napredovalem raku, KOPB, pljučni fibrozi in srčnem popuščanju. Pogosto je kombinacija fizioloških, psiholoških, socialnih in duhovnih faktorjev, zato zahteva celostno obravnavo. Nekateri razlogi za nenadno nastalo težko sapo so reverzibilni in jih zdravimo vzročno (npr. pljučna embolija, okužba dihal, plevralni izliv, anemija, aritmija, hipoksija), drugi pa terjajo le simptomatsko zdravljenje. Pomagamo si z zdravili, ki jih predpiše zdravnik in z nefarmakološkimi ukrepi, ki jih lahko izvajamo sami. Pomembno je, da načrtujemo dnevne aktivnosti, da se izognemo hitenju, večkrat tekom dneva si vzamemo odmor za počitek, zlasti po aktivnostih, ki poslabšajo težko sapo. Za osebno higieno si vzemimo dovolj časa, v kolikor nas umivanje zelo utrudi, naj nam pri tem kdo pomaga, v kopalno kad ali tuš si namestimo toaletni stol za lažje umivanje, izogibajmo se tuširanju z zelo vročo vodo. Poskrbeti moramo za primerno temperaturo in vlažnost prostora, prostor večkrat na dan prezračimo, izogibajmo se izpostavljanju dimu. Nosimo lahka ohlapna oblačila, ki nas ne tiščijo. Svetujemo gibanje v naravi, v kolikor je to možno. V primeru nenadnega poslabšanja dihanja, svetujemo odpiranje oken in uporabo ročnega ventilatorja, ki ga usmerimo v obraz, kar nam uspešno zmanjša občutek težke sape. Lahko se posedemo v razbremenilni položaj telesa - sedeč položaj, trup je nagnjen naprej, roke počivajo na mizi. Izogibajmo se pritisku na trebuh. V ležečem položaju svetujemo dvig vzglavja ali polsedeč položaj - dvig naslonjala postelje. Koristne so dihalne vaje: vdih skozi nos, izdih skozi našobljena usta (kot bi želeli žvižgati); ob vdihu preštejemo do 3, zadržimo sapo in štejemo do 2, ob izdihu štejemo do 6.

​

• LAJŠANJE BOLEČINE: Bolečina je eden od najpogostejših simptomov, s katerim se srečujemo zlasti pri napredovalem raku. Gre za simptom, ki zelo pomembno vpliva na kakovost našega življenja. Vpliva na spanje, na skrb zase, na uživanje v vsakodnevnih aktivnostih, na odnose z bližnjimi, omejuje nas tudi pri gibanju in delu. Zelo pomembno je, da se z lečečim zdravnikom pogovorimo o bolečini ter da pravilno jemljemo predpisano protibolečinsko terapijo. Zdravila je potrebno jemati na predpisane intervale ter v predpisanem odmerku. Bolečina je v primeru rakave bolečine kronična (stalna, topa po kakovosti) z občasnimi epizodami prebojne bolečine (nagel porast bolečine do največje intenzitete, ki potem v nekaj minutah tudi izzveni), zato je potrebno jemati dolgodelujoče analgetike ter analgetike po potrebi v primeru pomembnega poslabšanja bolečine. Včasih lahko pomaga tudi zdravljenje z akupunkturo, TENS, včasih pa je potrebna aplikacija lokalnih blokad ali zdravljenje z epiduralnimi/spinalnimi katetri. Vedno si lahko pomagamo tudi z nefarmakološkimi ukrepi. Poskušamo lahko z dihalnimi vajami, vajami za sproščanje in z ustvarjalno vizualizacijo. Ponavadi dobro denejo tudi tople ali hladne obloge in sproščujoča masaža za telo.

​

Viri:

• DPOR na www.dpor.si/paliativna-oskrba/

• Projekt Metulj na www.paliativnaoskrba.si

• www.palliativecareguidelines.scot.nhs.uk/